(SVETA) LASTOVICA

O lastavici

Ptico lastavico imajo Slovenci še današnje dni v visoki časti. Ž njo prihaja sreča v hišo, zato Bog prenesi je preganjati ali jej gnjezda razdirati; kdor lastavično gnjezdo razdere, ta svojo srečo podere. Kdor pa lastavičje serce pri sebi nosi, tega vse rado ima, in kdor kamenček v roke dobi, ki je v lastavičnem truplu skrit, ta je varen vsake bolezni; tako si pripoveduje priprosto ljudstvo slovensko. 

Toliko so častili stari Sloveni lastavice, da so njih duhovni pripuščali lastovicam, si na podobah solnčnega boga Rugevita gnjezda napravljati. Tudi v keršanskih slovenskih legendah imajo lastavice svoj pobožni pomen. Pravijo, da je lastavica na križ sedla, na kterem je terpel Zveličar sveta, in ga s svojim žvergolenjem tolažila. Zveličar jej je za milo delo dovolil, da sme med sveto mašo na altarju sedeti.

(D. Trstenjak, Slovenski glasnik 1861)